Ne želi si lahke poti

Ko Brina Svit sredi noci pristane v Thiruvanathapuramu, glavnem mestu Kerale na skrajnem jugu Indije - Ne želi si lahke poti je namrec resnicna pripoved - in jo indijski šofer pripelje skozi redke vasi in temacen gozd do ajurdvedskega centra, kjer bo sledila zdravilni kuri za bolecine v hrbtu, si ne predstavlja najbolje, kaj jo caka za velikimi železnimi vrati.

Modrost tisocletne medicine s svojimi natancnimi zdravilnimi metodami in obredi? Divja, tropska narava s stoletnimi drevesi in obveznimi krokarji, ki se zacnejo glasno prerekati že ob zori? Kozmopolitska drušcina gostov, ki se prihajajo zdravit v Keralo z vseh koncev sveta? In predvsem, po nekaj breskrbnih in idilicnih dnevih, še en, nepovabljen gost: virus, ki v tistem casu - v zacetku marca 2020 - še nima imena.

Kaj se zgodi, ko se nebo grozece zatemni, ko se zaprejo železna vrata zdravilnega centra in njegovi gostje postanejo ujetniki in hkrati osebe zgodbe, ki se odvija pred našimi ocmi? Ko se zdravljenje spremeni v grožnjo bolezni in meditacijo o svetu, ki nikoli vec ne bo tak, kot je bil.

Brina Svit (1954) se je rodila v Ljubljani, od leta 1980 pa živi in ustvarja v Parizu. Je avtorica sedmih romanov, dveh knjig kratke proze in knjige esejev. Od knjige Moreno naprej je vsako knjigo napisala dvakrat - najprej v francošcini, nato v slovenšcini. Za svoje delo je prejela razlicne nagrade. kot so pelleas, nagrado za francoski jezik in književnost, ki jo podeljuje Francoska akademija, nagrado Maurice Genevoix, ki jo prav tako podeljuje Francoska akademija, nagrado neodvisnih knjigarn folies d'encre, nagrado Madeleine Zepter.