Zen cvetocih cešenj

Nova knjiga uglednega duhovnega iskalca in ucitelja modrosti. Sestavljena je iz treh delov - prva dva dela tvorijo eseji in predavanja, v katerih se ukvarja predvsem s prakticnimi vprašanji, kako meditacijo (zavestno navzocnost in razsvetljeno modrost) povezati z vsakdanjim življenjem in s tem v sebi preseci okvire osebne in družbene karme, tretji del knjige pa je posvecen Ravnjakovim spominom na tridesetletno obdobje duhovnega zorenja in ucenja.

Čeprav je poklicna ustvarjalna pot Vilija Ravnjaka (1960) v prvi vrsti povezana z umetniškim delom v Slovenskem narodnem gledališcu v Mariboru, ves cas živi tudi vzporedno življenjsko zgodbo duhovnega iskalca in ucitelja modrosti. Z novodobno duhovnostjo se je prvic srecal pred tridesetimi leti (1987), pred petindvajsetimi leti (1992) pa je zacel delovati kot razširjevalec duhovnih znanj. Kot avtor televizijske serije Tretje oko in številnih knjig (Spoznavanje Višjega Jaza, Smaragdna pot, Prebujanje v svetlobo, Lotosov cvet nad vodno gladino ...) o ezoteriki in razlicnih duhovnih izrocilih sodi med najbolj znane slovenske novodobne duhovne ucitelje in pisce.

Glavnina Ravnjakovega duhovnega dela v zadnjih letih je povezana z ucenjem zenovskega nacina meditiranja, ki ga posreduje tako najširšemu krogu ljudi (v Mariboru od leta 2010 vodi Javne skupinske meditacije za razvoj miru in socutja) kot manjšim skupinam meditantov, ki se z meditacijo in duhovnim delom na sebi ukvarjajo poglobljeno v okviru njegove Duhovne šole (od leta 2011) in Meditacijskega umika v tišino (od leta 2012).

Knjiga s simbolicnim naslovom Zen cvetocih cešenj je povzetek njegovega uciteljskega delovanja v tem obdobju. Sestavljena je iz treh delov. Prva dva dela tvorijo eseji in predavanja, v katerih se ukvarja predvsem s prakticnimi vprašanji, kako meditacijo (zavestno navzocnost in razsvetljeno modrost) povezati z vsakdanjim življenjem in s tem v sebi preseci okvire osebne in družbene karme. Gre za pristop k duhovnosti in življenju nasploh, ki je zelo realisticen in precej drugacen, kot ga danes praviloma ponujajo najrazlicnejše duhovne šole, tecaji in delavnice. Tretji del knjige je posvecen Ravnjakovim spominom na tridesetletno obdobje duhovnega zorenja in ucenja (1987-2017), kjer opisuje svojo pot ucenca in ucitelja, kajti obe podrocji sta pri njem tesno prepleteni. Ker je bilo njegovo delovanje vedno povezano s številnimi ljudmi in skupinami, se njegov avtobiografski esej bere tudi kot zgodovinski obris novodobne duhovnosti v Mariboru in Sloveniji.