Zgodba zgodb

Prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko zacinjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govorecih grmov kot v smiselnost ucenjakovih besed.

Zgodba zgodb je duhovita in ostra kritika družbe 17. stoletja, ki jo je Neapeljcan Giambattista Basile (1566-1632) skozi lastno življenjsko izkušnjo poznal od »ljudske baze« do dvorskih višav. V združitvi teh dveh svetov je nastala prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko zacinjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govorecih grmov kot v smiselnost ucenjakovih besed.

Brata Grimm sta v njem videla ideal; B. Croce zadnjega vélikega renesancnega novelista in velikana italijanskega baroka; I. Calvino cudaškega sredozemskega Shakespearja. Basile ni avtor za otroško publiko, bo pa zbirka bolj zabavala tiste, ki se strinjajo z njegovo trditvijo, da ima clovek v tej greznici od sveta toliko, kolikor mu uspe prigristi z lastnimi zobmi.

*

Poleg tega, da so Basilejeve zgodbe prototip nove literarne zvrsti, so tako tudi izjemen zgodovinski dokument, ki sodobnemu bralcu na satiricen nacin približuje vsakdanjo realnost ene izmed evropskih prestolnic 17. stoletja (Neaplja), v kateri so bile razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, tako velike, vseobsegajoce in vsedolocujoce, da je bil svet videti zacementiran v dana razmerja, ki znotraj obstojecega reda niso ponujala nikakršne možnosti spremembe.

Žanr, ki ga je ustvaril Basile, je slogovni eksperiment, ki skuša slediti upovedovani snovi, hkrati pa jo ves cas tudi bolj ali manj eksplicitno komentira. To še ni pravljica, ki je v 20. stoletju postala neodtujljiv del procesa odrašcanja, v katerem ima jasne vzgojne, psihološke in ucne namene - Basile izkoristi tiste lastnosti enodimenzionalne realnosti, zaradi katerih ima pravljica moc, da z lucjo posveti v najtemnejše koticke clovekove duše, locira njene najbolj pritlehne, umazane in destruktivne strasti in jih postavi v dvorano ogledal, kjer jih preobraca, deformira in amplificira, dokler se groza, ki ob njih navdaja bralca, ne spremeni v odrešujoc krohot.