Mariborske vedute ii

Druga izdaja Mariborskih vedut prinaša še vec zgodb o Mariboru, o njegovi neposredni okolici in o Pohorju. V njej so osrednje mesto našla besedila, ki so jih zbirali in zapisovali ustvarjalci, tesno povezani z Mariborom: Paul Schlosser, Elza Lešnik, Josip Brinar, Franjo Čicek, Jože Tomažic in Oskar Hudales. Dodane so še posamezne zgodbe Maje Brodschneider Kotnik, Jakoba Kelemine, Saše Pergerja, urednic Dušice Kunaver in Brigite Lipovšek ter nekaj Mariborskih zgodb Valentine Varl, Dušana Tomažica in Saše Radovanovica.

V Mariboru in njegovi okolici se nahaja devet lokacij, ki so v izbranih zgodbah najveckrat upodobljene: ruralna obmocja (pobocje mariborskega Pohorja, vkljucno s Habakukom in Poštelo, širši prostor Pohorja) ali urbana obmocja (staro mestno jedro, Lent) ali pa krajevno sodijo v mesto, vendar niso naseljena (Pekrska gorca, Mariborski otok), poseben pomen v veduti Maribora in njegovi okolici ima reka Drava, ki je hkrati reka, ki hrani ljudi (ribolov, splavarstvo) in razdvaja (levi in desni breg mesta).

Iz razlicnih zapisov je razvidno, da na predstavljenem obmocju ljudje nepretrgoma živijo že približno 4000 let. Dolga doba poseljenosti ter vpliv zgodovinskih obdobij in dogodkov v njih je razvidna tudi iz zbranih pripovedk. Človek namrec ne živi izolirano od svoje okolice, temvec vpliva nanjo, prav tako pa okolje vpliva na cloveka. V zbranih zgodbah se cuti vpliv politeisticnih verovanj ter monoteisticnega kršcanstva, predvsem prepletanje obojega. Bajcna in legendna bitja so nam prav zaradi tega, ker si z njimi delimo bivanjski prostor, precej podobna: nagajiva, prijazna, a tudi zamerljiva in strašna, kadar clovek pokaže svojo neposlušnost do njih.

Naj izpostavimo samo najbolj znane analizirane povedke: Krojacek reši Maribor, Dravski vodovnik, Ribic hlebca vrže v Dravo, Zlati krompir, Vodovni, Jezernik, Velikan Vouvel, Dravska roža, Kacja kraljica, Zlati krompir, Pastorka in bela žena, Sveti Bolfenk in Areh, Zacaranci v Pekrski gorci, Slovenska Kalvarija, Vrag in njegov kozel in Zaklad na Pošteli.

Knjigo zakljucuje spremna študija dr. Dragice Haramija. V njej analizira vec aspektov pripovedk, literarno plat ob analizi oblikovnih in vsebinskih znacilnosti besedil in njihovih razlicic (pripovedovalec, jezikovne prvine, pripovedno strategijo, tipicne like, tipicne razlage, odnose med akterji, idejno plat, kozmološka in religiozna ozadja, slovstveno folkloristiko, poganska ozadja, spreminjanje skozi cas, zgodovinske okolišcine) in etnografsko ozadje (pomen za konstituiranje skupnosti) ter njihovo socialno funkcijo.